Fotografija: iz odprtih virov
Več milijonov ljudi je sredi noči budnih in obstajajo dobri dokazi, da njihovi možgani v tem času delujejo drugače.
Znanstveniki vse pogosteje trdijo, da človeški možgani niso prilagojeni na to, da bi ostali budni po polnoči. Ob tem času dneva se čustva, razmišljanje in celo moralne ovire spremenijo, tveganje za impulzivna dejanja pa se močno poveča. Kaj se dogaja s človeškimi možgani ponoči in zakaj človek ni prilagojen na bedenje, pripoveduje RBC-Ukrajina s sklicevanjem na študijo, objavljeno v reviji Frontiers in Network Psychology.
Kaj se dogaja z možgani po polnoči
Zdi se, da je noč čas počitka, a z nevrobiološkega vidika je to obdobje, ko naši možgani začnejo delovati po drugačnih zakonih.
Po podatkih raziskovalcev Univerze Harvard se po polnoči zmanjša aktivnost živčnih sistemov, ki so odgovorni za samokontrolo in kritično razmišljanje. Poveča pa se odzivnost na negativne dražljaje, tesnobo, strah in osamljenost.
Oseba, ki v tem času ne spi, dojema svet okoli sebe bolj mračno, kot je v resnici. Zato se ponoči pogosteje pojavljajo negativne misli, obup in nevarni impulzi – od prenajedanja do zlorabe alkohola ali celo samouničujočega vedenja.
Teorija uma po polnoči
Skupina nevroznanstvenikov je predlagala hipotezo, imenovano Um po polnoči. V njej pojasnjujejo, da človeško vedenje uravnava naravni 24-urni ritem – cirkadiani cikel. Čez dan so naši možgani pripravljeni na dejavnost, učenje in socialne stike. Ponoči se možgani prestavijo v stanje okrevanja.
Ko oseba ta cikel prekine – na primer z delom ponoči ali nespečnostjo -, se možgani znajdejo v stanju neskladja. Nevrotransmiterji, ki uravnavajo razpoloženje in motivacijo, spremenijo svojo aktivnost, kar poveča dovzetnost za tveganja in poslabša logično razmišljanje.
Evolucijska razlaga
Evolucijsko so ljudje spali ponoči, ko lov ni bil mogoč in so nevarnosti prežale dobesedno v temi. Zato so naši možgani navajeni, da so v času teme v stanju budnosti in pripravljenosti. Nekoč je to pomagalo pri izogibanju plenilcem, danes pa vodi v nočno preobčutljivost – človek se pretirano odziva na grožnje, tudi namišljene.
Zakaj je nočni čas čas tveganja
Študije kažejo, da je med polnočjo in 6. uro zjutraj tveganje za samomor trikrat večje kot podnevi. V tem času se povečajo tudi preveliki odmerki in uporaba prepovedanih snovi.
Avtorji teorije navajajo dva primera. Prvi je odvisnik od drog, ki podnevi uspešno obvladuje svojo željo, ponoči pa mu to ne uspeva. Drugi je študent, ki zaradi nespečnosti postopoma izgublja upanje in sposobnost racionalnega razmišljanja. Oba primera kažeta, kako lahko “um po polnoči” postane nevaren.
Kaj pravijo raziskovalci
“Na milijone ljudi je sredi noči budnih in obstajajo trdni dokazi, da njihovi možgani v tem času delujejo drugače. To vprašanje moramo podrobneje raziskati, saj neposredno vpliva na zdravje in varnost ljudi,” ugotavlja harvardska nevroznanstvenica Elizabeth Clurman.
Znanstveniki za zdaj še ne razumejo povsem, kako pomanjkanje spanja in spremenjeni cirkadiani ritmi vplivajo na sistem nagrajevanja – to je, kako možgani ocenjujejo posledice svojih dejanj. To je pomembno za poklice, ki vključujejo nočne izmene: zdravnike, pilote, policiste, reševalce.
Spanje kot varnost
Pomanjkanje spanja ruši ravnovesje med dopaminom, serotoninom in kortizolom, snovmi, ki uravnavajo motivacijo, čustva in stres. Ko se ti procesi spremenijo, oseba težje ustrezno oceni realnost, nadzoruje impulze in sprejema odločitve.
Znanstveniki poudarjajo, da lahko že nekaj zaporednih noči brez normalnega spanca spremeni dojemanje sveta – zdi se sovražen in prihodnost brezupna.
Kaj storiti, če ne morete spati
Strokovnjaki svetujejo, da se po polnoči izogibate delu, čustvenim odločitvam ali aktivni uporabi pripomočkov. Če nespečnost postane reden pojav, je pomembno, da obiščete specialista medicine spanja. Najboljša strategija je, da upoštevate ustaljen urnik: hodite spat in vstajate ob isti uri, tudi ob koncih tedna.
