Foto: iz odprtih virov
Ne spomnimo se vedno, pogosto pretiravamo
Zdi se nam, da je bilo včasih bolje. Sreča je bila resnična, ljudje so si bili bližje, življenje je bilo preprostejše. Toda ali je bilo res tako? Ali pa le gledamo nazaj skozi prizmo trenutnega nezadovoljstva? Zakaj idealiziramo preteklost in se poskušamo vanjo vrniti, piše RBC-Ukrajina ob sklicevanju na ugotovitve študije, objavljene na spletni strani Univerze Oxford.
Psihologa Alberto Prati z Oxforda in Claudia Senik s Sorbone sta izvedla obsežno študijo, ki pojasnjuje, zakaj idealiziramo preteklost – in kaj to pove o našem današnjem čustvenem stanju.
Preteklosti ne idealiziramo zato, ker je bila boljša, temveč zato, ker se zdaj počutimo slabo. Nostalgija ni le sentimentalnost. To je način, kako psiha kompenzira nezadovoljstvo s sedanjostjo.
Raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki se počutijo nesrečni, običajno idealizirajo preteklost, čeprav ni bila boljša. To kognitivno izkrivljanje vpliva na samospoštovanje, motivacijo in zmožnost oblikovanja prihodnosti.
Nostalgija ni spomin, temveč ogledalo
Nostalgija ni le spomin. To je način, s katerim psiha nadomešča tisto, kar ji zdaj manjka. Ko se počutimo nezadovoljne, zmedene ali utrujene, možgani iščejo oporo – in jo najdejo v preteklosti. Vendar ne v resnični, temveč v idealizirani.
Študija je pokazala, da manj kot je oseba srečna zdaj, svetlejša in toplejša se ji zdi preteklost. In obratno – tisti, ki se dobro počutijo, se preteklosti spominjajo kot manj prijetne od sedanjosti. Vidijo napredek in ne izgube.
Zakaj mislimo, da so se stvari poslabšale
V študiji, ki je trajala več kot 10 let, je sodelovalo več kot 60 000 ljudi iz štirih držav – ZDA, Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Spraševali so jih, kako ocenjujejo svoje življenje zdaj in kako se spominjajo preteklosti.
Rezultati so bili nedvoumni: ljudje, ki se počutijo nesrečne, običajno mislijo, da je bilo nekoč bolje. Toda, kot pojasnjujejo znanstveniki, se to ne ujema vedno z resničnostjo. Gre za kognitivno izkrivljanje, ki ustvarja iluzijo regresije.
To izkrivljanje lahko vpliva na politična stališča, družbeni odnos, samospoštovanje in celo na sposobnost načrtovanja prihodnosti. Če se zdi, da so bile “stvari boljše”, zakaj bi karkoli spreminjali?
“Ljudje so nagnjeni k temu, da svoje trenutno čustveno stanje združujejo z občutki, ki so jih doživljali v preteklosti, kar se odraža v njihovem spominu. Srečni in nesrečni ljudje imajo običajno nekoliko izkrivljeno dojemanje svojega življenja – prvi pretiravajo, kako nesrečni so bili nekoč, drugi pa, kako srečni so bili nekoč,” pojasnjujejo raziskovalci.
Nostalgija kot simptom: kaj skriva
Nostalgija ni vedno romantična. Včasih je signal. Da je človek zelo utrujen, da izgublja pomen. Da ga sedanjost ne zadovoljuje in da možgani iščejo izhod v preteklosti.
To se lahko kaže v stavkih, kot so:
- “Včasih so bili ljudje prijaznejši.”
- “Glasba je bila resnična.”
- “Življenje je bilo preprostejše.”
- “Bila sem srečnejša, ko…”
Vendar se je vredno vprašati, ali je temu res tako? Ali pa gre le za čustveni odziv na trenutno nestabilnost?
“Ljudje, ki se počutijo nesrečne, so nagnjeni k idealiziranju preteklosti, tudi če ni bila najboljša,” pravi profesorica na Sorboni Claudia Senick.
Kako se ne ujeti v preteklost
Nostalgija je lahko simptom nezadovoljstva, ne le sentimentalnosti. Idealiziranje preteklosti ovira napredovanje – ljudje izgubijo motivacijo za spreminjanje sedanjosti. Primerjava “bilo je bolje” je pogosto iluzorna in temelji na čustvih in ne na dejstvih.
Psihologi svetujejo, da se v primeru občutka, da “je bilo včasih bolje” – vprašajte, ali je res tako ali pa je to le reakcija na trenutno nelagodje.
Tukaj je nekaj nasvetov, kako delati s tem:
- Vodite dnevnik – zapisujte resnične dogodke, da vidite dinamiko.
- Analizirajte, kaj se vam zdi “najboljše” – in zakaj
- Primerjajte dejstva in ne čustev: pogoje, priložnosti, odnose.
- Sodelujte s svetovalcem, če vas preteklost “vleče nazaj” in ovira vaše življenje.
- Postavite si cilje za prihodnost – s tem se osredotočite z izgube na razvoj.
Ne spomnimo se vedno, pogosto pretiravamo. Idealizirana preteklost ni dokaz, da je bilo prej bolje. Je pokazatelj, da stvari niso takšne, kot bi si želeli, da bi bile zdaj.
Nostalgija je ogledalo. In če se v njem zrcali nekaj bolečega – morda je vredno, da ne bežimo v preteklost, ampak spremenimo sedanjost.
