Foto: iz odprtih virov
To so kraji, kjer so vlade načrtovale preživetje in zavetje pred jedrsko grožnjo.
Ko so bila ta najdišča razvrščena, so zdaj na voljo turistom, umetnikom in raziskovalcem. To so kraji, kjer so vlade načrtovale preživetje in zavetje pred jedrsko grožnjo. RBC-Ukrajina je zbrala vse, kar je znano o petih najbolj znanih tajnih bunkerjih na svetu, kje se nahajajo in kaj se z njimi dogaja zdaj.
V 20. stoletju in med hladno vojno je svet že živel v strahu pred jedrsko grožnjo. Vlade so gradile podzemna mesta, skladišča, komunikacijske centre – za primer katastrofe.
Večina od njih je bila tajnih, nedostopnih celo lastnim državljanom. Toda čas je minil in danes so ti bunkerji postali muzeji, umetniški prostori, hoteli.
Regierungsbunker (Nemčija)
Ta bunker se nahaja v bližini Bonna, nekdanjega glavnega mesta Nemčije. Zgrajen je bil kot vladno središče za primer izrednih razmer v primeru jedrskega napada. Kompleks je imel več kot 17 kilometrov predorov, avtonomni sistem za vzdrževanje življenja, komunikacije in celo prostore za ministre.
Po združitvi Nemčije je bunker izgubil svoj pomen. Leta 2008 so del kompleksa odprli za javnost – danes je to muzej, v katerem si lahko ogledate, kako je bila pod zemljo videti “rezervna država”.
Bunker Burlington (Združeno kraljestvo)
V okrožju Wiltshire, pod mestom Corsham, leži eden največjih tajnih bunkerjev v Veliki Britaniji. Zgrajen je bil kot podzemno mesto za evakuacijo vlade. V njem so bili studio BBC, bolnišnica, menza, kopalnica predsednika vlade – vse, kar je bilo potrebno za ohranitev življenja in delovanja 4 000 ljudi.
Bunker je ostal tajen do leta 2004. Danes je delno odprt za raziskovalce, del zemljišča pa se uporablja kot podatkovni center in skladišče.
Diefenbunker (Kanada)
V mestu Carp v Ontariu je Diefenbunker, kanadski sedež civilne obrambe, poimenovan po premieru Johnu Diefenbunkerju. Zgrajen je bil leta 1959, da bi vzdržal jedrsko eksplozijo in zagotovil delovanje vlade.
Danes je v njem muzej hladne vojne. Obiskovalci si lahko ogledajo avtentične prostore, opremo, dokumente in celo simulacijo jedrskega alarma. Je eden najbolje ohranjenih tovrstnih objektov na svetu.
Teufelsberg (Nemčija)
V Berlinu je na umetnem hribu, ki je nastal iz ruševin stavb, postaja za prestrezanje ameriških signalov. Med hladno vojno so tu delovale obveščevalne službe, ki so prisluškovale vzhodnemu bloku.
Po padcu berlinskega zidu je objekt propadel. Vendar so ga pozneje odprli za umetnike – danes je Teufelsberg postal umetniški prostor z grafiti, razstavami, koncerti in panoramo mesta. To je primer, kako je kraj strahu postal kraj svobode.
Švicarski hotel z nič zvezdicami (Švica)
V švicarskih gorah, v nekdanjem bunkerju civilne obrambe, so odprli hotel z nič zvezdicami. Njegov koncept je minimalizem, beton, tišina in popolna izolacija. V njem ni televizije, interneta ali zabave – le postelja, svetilka in izkušnja življenja v zgodovini. Ta hotel ni le turistična atrakcija. Je filozofski projekt, ki vas sili k razmišljanju: kaj je udobje, varnost in svoboda?
Secret Bunkers govori o strahu, strateškem razmišljanju in človeški iznajdljivosti. Govori tudi o tem, kako čas spreminja pomene. Kar je bilo nekoč zaprto, je zdaj odprto. Kar je nekoč skrivalo življenje, ga zdaj kaže od znotraj.
